Umetnost danes ni najbolj znana po tem, da bi sprožila tehnološki napredek, a prav o tem so v Trubarjevi hiši literature govorili študentje v okviru dogodka »Poligonija: Do Androids Dream of Melting Watches?«.

Vpliv umetnosti na znanost in človeka ni pogosto poudarjen in naš pogled na to, kaj je umetnost, se skozi čas tudi spreminja. Brian Boyd, literarni darvinist meni, da se je pred umetnostjo pojavilo imitiranje in igra kot nekakšen prehoden, primitiven začetek.

V svojem tekstu bom zato poskušal nagovoriti ta predsodek, razrahljati to strogo binarno delitev, pri čemer bom poskušal na eni strani »vrniti« dostojanstvo branju, predvsem pa natančneje določiti, na kakšen način se recepcija iger vseeno razlikuje od branja in gledanja, katere drugačne elemente aktivnosti vključuje.

Pri tem se nam bodo zastavila nova, prav tako fundamentalna, hkrati pa – vsaj takšno je moje prepričanje – mnogo bolj konstruktivna in zanimiva vprašanja o razmerju med pripovedovanjem v videoigrah in »tradicionalnejših« medijih, ki bodo lahko služila kot podlaga za nadaljnja raziskovanja.

Tehnološki napredek, ki ga civilizacija doživlja že več stoletij, in kateremu so se v zadnjem priključili še izraziti eksogeni stimulanti, ki so ga še pospešili, nedvomno širi svoj vpliv tudi na umetniško sfero.

Kljub temu pa v sferi umetnostne zgodovine ni mogoče naleteti na veliko število monografij, ki bi neposredno naslavljale in analizirale recipročno razmerje tehnologije in umetnosti.

Že v sklopu prejšnjih dogodkov, na literarnem večeru Sci-Fi in konec prihodnosti ter na pogovoru ob Dnevu kozmonavtike, je v ospredje prihajala ideja, da je tehnološki napredek med drugim posledica idej, ki se prenašajo skozi literaturo oz. umetnost (sledovi proto-robotov in potovanja v vesolje dolgo preden je človeštvu tehnologija to dovoljevala; ideja Ciolkovskega, ki predpostavlja, da fikcija vedno obstaja pred resničnostjo, nasploh pa je bil celoten pogovor usmerjen v idejo, da je kozmonavtika produkt ruske kozmistične, suprematistične in konstruktivistične misli).

Seveda je trditev, da je umetnost edini katalizator tehnološkega napredka, morda videti nekoliko predrzna, navsezadnje vemo, da gre velikokrat, na primer pri odkritju parnega stroja, zgolj za naključja oz. posnemanja vzorcev iz narave.